Sem mama samohranilka z dvema zlatima otrokoma, 13-letnim sinom Almirjem in štiriletno deklico Lejlo. Moje življenje ni bilo nikoli postlano z rožicami. Skrb za dva otroka na plečih enega samega starša ni majhna in je polna skrbi in obveznosti,tudi strahu pred negotovo prihodnostjo. Kljub temu pa nas povezuje velika ljubezen, ki nam daje zagon in moč in naše življenje bi lahko bilo lepo. A kruta usoda je v našo družino treščila strašno bolezen,ki je tako rekoč čez noč postala nepredvideni in nezaželeni četrti član družine,s katerim moramo sedaj že dobra štiri leta živeti in se vsakodnevno spopadati. Naša deklica namreč boleha za cerebralno paralizo. Vsaka mati si bolj kot vse zeli zdravja svojih otrok. že ob Lejlinem rojstvu pa je bilo očitno,da z mojo malo punčko nekaj ni v redu,moja zaskrbljenost pa je postala čista groza in obup tistega dne, ko so zdravniki dokončno postavili diagnozo in mi povedali,da Lejla ne bo nikoli samostojno sedela, kaj šele hodila.

Začetni šok ob novici se je moral nato umakniti vsakodnevni posebni negi in skrbi za malo deklico, ki se je kljub težki bolezni vztrajno borila in z njo cela družina. Da ji lahko nudim potrebno in zahtevno 24-urno nego in oskrbo, sem morala pustiti prejšnjo službo in se zaposliti kot njena skrbnica na domu. Tako sedaj že skoraj peto leto naši lepi, bistri deklici Lejli in vsej družini bolezen kroji življenje in ji onemogoča, da bi bila vse kar je lahko. Lejla ne govori izraža se lahko samo neverbalno, z nasmehom ali jokom, čeprav vse razume, ne more sedeti, stati, hoditi, popolnoma je odvisna od moje skrbi. Njene ovire jo pogosto spravljajo v obup, saj je sicer bistra in radovedna deklica, tudi zelo občutljiva in čustvena, ki pa jo lastno telo ne uboga. Terapija, ki ji je v Sloveniji omogočena, namreč nikakor ne zadošča, da bi se njeno stanje izboljšalo.

Po vsem tem času pa je za Lejlo in vso družino vendarle posijal žarek upanja. Ima namreč življenjsko priložnost, da se udeleži intenzivne 3-mesecne terapije v Zagrebu, kjer so uspešno zdravili že več slovenskih otrok z diagnozo cerebralne paralize. Tudi Lejla je bila že na natančnem pregledu, pri zdravnici Maji Roje Novak, ki je povedala, da ima Lejla zelo dobro izhodišče in potencial za okrevanje in da bi po treh mesecih strokovne intenzivne terapije lahko samostojno sedela in uporabljala roke, prijemala stvari. S tem bi se občutno izboljšala kakovost njenega življenja. Vendar pa bi bila taka terapija zelo draga. Vsaka posamezna terapija stane namreč 100 evrov. Terapije se izvajajo vsak dan od ponedeljka do petka. Za tri mesece take terapije torej potrebujem 10.000 evrov s stroški bivanja v Zagrebu. Take vsote denarja pa žal nimamo, imamo ga le za vsakdanje preživetje.

Zato se sedaj kot mati, ki želi svojemu otroku  zmanjšati trpljenje in omogočiti kakovostno življenje, obračam po pomoč na vse dobre ljudi,in vas naprošam za vas prispevek,da Lejli omogočimo sanje.

Hvala iz srca vsem.

Nermina Džajić

__________________________________________________________
Donacije oz. prostovoljne prispevke lahko nakažete na humanitarni račun RKS-OZ Ljubljana:

Rdeči križ Slovenije – Območno združenje Ljubljana, Tržaška 132, SI-1000 Ljubljana

DELAVSKA HRANILNICA D. D.

IBAN: SI56 61000 1122334482

SWIFT ALI BIC: HDELSI22

SKLIC ali REFERENCA: SI00/18-12-2013

OPOZORILO!

Prosimo, da pri nakazilu donacij v humanitarne namene obvezno navedete sklic.

Donacije brez sklica bo RKS-OZ Ljubljana namenil socialno ogroženim občanom Mestne občine Ljubljana, Škofljice, Dobrove-Polhov Gradca, Vodic,Dola pri Ljubljani, Horjula, Iga, Medvod, Brezovice in Velikih Lašč.