Stanko Železnik, prostovoljko Rdečega križa na območju Črnega Vrha nad Polhovim Gradcem, je k prostovoljstvu v Rdečem križu povabila njena tašča, ki je bila tudi sama aktivna članica Rdečega križa. Stanka nam pove, da je bila tašča dobrosrčna in zelo aktivna prostovoljka vse do svoje prezgodnje smrti. Sovaščanom je dostavljala humanitarne pakete in jim pomagala tudi pri pisanju prošenj za socialno pomoč, veliko jih je prejelo prošnje pozitivno rešene. S tem nadaljuje sedaj Stanka in to že več kot 10 let. Ko je bila dalj časa bolna, ji je na pomoč priskočil sin Damjan, ki je tudi prostovoljec Rdečega križa.

Stanka obiskuje 23 prejemnic in prejemnikov materialne humanitarne pomoči na mesec. Pravi, da se vedno počuti dobrodošla in da se ljudje razveselijo njenega obiska. Z veseljem si vzame čas tudi za to, da z njimi malo poklepeta.

Veliko ji pomeni, da Rdeči križ deluje na načelu prostovoljnosti, da člani, ki nudijo pomoč, za svoje delo ne pričakujejo plačila.

Pove nam, da jo izpolnjuje občutek, da dela "dobro delo", ob tem čuti veliko zadovoljstvo. Pomembno in priročno se ji zdi, da Rdeči križ dostavi pakete humanitarne pomoči na njen dom, od koder jih nato posreduje pomoči potrebnim. To, da ji ni potrebno prevzemati paketov na drugi lokaciji, npr. v Ljubljani, ji prihrani veliko časa. Še posebej do starejših ljudi čuti Stanka veliko naklonjenost in jih rada obiskuje.

Spominja se obdobja med lanskoletnimi poplavami. Njihova vas je bila zelo prizadeta, odrezani so bili od ostalega sveta. Stanko je skrbelo za dva sovaščana, brata, ki nimata podpore družine. Živita na še posebej zahtevnem terenu, po telefonu ju ni mogla priklicati, zato je poiskala pomoč pri gasilcih. Obljubili so ji, da se bodo skušali prebiti do njune hiše. S težavo, vendar na srečo, jim je to uspelo. Ugotovili so, da je z bratoma vse v redu in jima prenesli Stankino sporočilo, naj jo pokličeta, če bosta potrebovala dodatno pomoč Rdečega križa. Dobro je, da človek ve, da na svetu ni sam.

V družbi opaža manj prostovoljskega dela, kot ga je bilo včasih. "Predvsem v mestih se ljudje držijo bolj zase. Na vasi si ljudje še vedno več pomagajo in so tudi bolj hvaležni, če pomoč prejmejo," nam pove.

Za nadaljnji razvoj prostovoljskega dela se ji zdi pomembno vključevanje mladih. Tako kot na drugih področjih je pomemben prenos znanja na naslednjo generacijo tudi na področju prostovoljstva. V njihovi vasi so se navadili, da je pomoč Rdečega križa blizu in stalna. Če bo vse po sreči, bo delo nadaljeval sin, ki ima pri svojih 24 letih izredno spoštovanje do starejših in z veseljem pomaga drugim.

Želi si, da bi več ljudi izkoristilo možnosti prostovoljskega dela, ki omogoči posamezniku, da se "odpre", se druži in postane del skupine.